»Zdaj pa le molit pa spat! , nič ne hodi otepat in kričat po vasi, da ljudje ne bi mogli spati!«
Toda hlapec ni bil voljan sitne tete poslušati; mislil si je: dan je gospodarjev, noč je moja, in poišče si med drugimi krpami na peči kamižolo, vrže jo čez pleči in odide na vas k tovarišem, ki so bili že zbrani za Smrekarjevim plotom ter se kmalu potem vzdignili in proti sosednji vasi gredé zapeli: