je zopet stari, prejšnji oče svoje hčere, ko za trdno zve, da je v mestu pri ženi, pri kateri je stanovala, ko je bila v mestni šoli. Poprej dva dni mrtvo oko zopet oživi; poprej tihi mož zopet po stari navadi in še odločneje ter jezneje začne ukazovati in prepovedovati služabnikom in domačim. Kakor je do zdaj rad na enem mestu mirno sedel in premišljal ter se samo iz notranjega nemira zdaj pa zdaj ganil in hodil včasih tja, kamor ni bilo treba, včasih sem brez namena, tako zdaj samozavestno stopa in ukazuje, huduje se na vse ter ženo osorno, če jo vidi jokati.