Ta misel je bila mladeniču menda zadnje veselje, kajti z ognjenimi očmi se pripogne k nji, da bi ji videl v lice.
»In ko bova odplesala,« pravi dalje ter oko mu zatemni, »potem nazadnje zaučemo na vasi, saj je svet širok in dolg. Glej,« - o teh besedah stisne roko, da jo zaboli - »to še ni najhuje, da te jaz ne dobodem.