Zdelo se mu je, kakor da bi tam v temni senci videl podobo svojega očeta, ki mu odkimuje, naj tega ne stori, domislil se je strica, ki mu je govoril: maščevanje in pravico si je Bog pridržal. In vendar ni hotel, po svoji misli ni mogel drugače delati. »Da bi zdaj, ko sem toliko časa en namen imel, eno misel v srcu nosil, toliko prestal ‒ da bi zdaj, ko sem ga v roke dobil s silo in težavo, ko sem se z nedolžno krvjo oskrunil, odstopil in kakor baba sam sebe in svoje sence strašil se?