Kosoman, ki se je bil kakor za stražo ulegel pred jamo, ni mogel zaspati. Prihajala mu je ura, ko se je imela spolniti njegova pregrešna prisega, s katero se je bil pred leti zarotil, da ne bode miroval, preden krvavo in grozno ne maščuje smrti svojega očeta. Vendar zdaj te ure ni mogel vesel biti.