Ravno tako so za trdno mislili, da se bo v teh dneh kaj posebnega zgodi lo. Skrbno so se pa varovali o tej reči tako govoriti, da bi bil kak plemenitaški hlapec kaj slišal, zakaj nobenega med njimi ni bilo, ki bi bil hotel moža v pogubo spraviti, o katerem so vedeli, da je s svojim očetom vred boril se za njihove pravice in da, čeravno je zdaj ropar, kmetom ničesar ne prizadeva. »To nam nič mar,« rekli so razhajaje se, pa nekateremu se je videlo, da ga ne bi posebno bolelo, če Kosoman »gospodom« katero zagode.