Pravila je, da pri kmetih ne, da ne stori žalega ubogemu vaščanu, da je pa že nekaterega gosposkega človeka za vselej zmanjkalo s ceste, da iz grajskih čred voli pobira itd. Veliko so si višji oblastniki prizadevali uloviti tega roparja; toda vtaknil se je v hribe, kamor ni nihče za njim mogel, da bi bil živ prišel nazaj. Več časa ni bilo slišati o njem, pa pokazal se je s svojo četo naenkrat zdaj tu, zdaj tam.