In čeravno ni imel po svoji nekako ostri naturi navade z Viljemom, svojim sinom, govoriti o samem sebi, pravil mu je danes različne dogodke iz svojega življenja, o turških bojih, v katerih je on poveljnik in zmagovalec bil, o poslednji kmečki vojski itd. Ravno ker je bilo to nenavadno, poslušal ga je sin zvesto in z neko otročjo hvaležnostjo, tako da so mu hitro zginili grenki občutki prezgodnje ločitve od namenjene mu neveste. Nazadnje mu je oče ravno pravil o kazni, katero so bili on in drugi prisodili, tako imenovanemu kmečkemu cesarju.