Premočena obleka se je v soncu parila na njem, v njem pa se je kuhala jeza na: »Naj le počaka, beštja!« Volkun, ki je poležaval okrog tropa, je stekel po kozi, ki sta zašli v Srednjo. ga je bodril: »Primi jih, neubogljivki!« Pa je Volkun samo mimogrede pogledal, kakor bi hotel reči: »Saj še zalajati ni vredno nad kozami, nikar, da bi jih grizel.«