Cena je rad zavil na svoj dvor, ker se je vselej rad postavil in je veliko dal na čast hiše in je vedel, da bodo Krničani tudi prav razumeli, češ, ga je, ovčar; kako je imel prav Cena, da se ni oziral na Podrobarja. O, Cena! Bolj kakor medveda in časti sta bili veseli in Podlipnica, ko sta z obrazov in vsega videli, da sta se Cena in vrnila vsa spremenjena in da bosta sedaj ostala do smrti prijatelja.