Kot blisk se mu je posvetilo, da je zašel med dve jati volkov, in sama sveta, ki je za srečno zadnjo uro, ga je navdihnila, da žrebca ne sme spustiti s ceste in da nazaj ne more, da mora samo naprej, četudi ga spredaj čaka smrt. Še kadečo se pištolo je vtaknil v torbo, zagrabil z desno robevnico in že v istem trenutku poskočil z žrebcem, ki mu je hotel iztrgati vajeti, da osvobodi glavo in se sam brani z zobmi, v živ klobek, ki se je valjal in ravsal in cvilil na cesti, odbil z robevnico volka, ko se je pognal proti žrebčevemu vratu. In kakor vedomec je zdrvel naprej po cesti.