Nič več ni spremljal s križem obloženega-Sina.-Očeta je zagledal, visoko na oblakih neba, z dolgo sivo brado in z zlatim žezlom v roki, s katerim vodi in vlada svet. »O, ljubi moj Bog!« Volkun se je mrmraje pretegnil, stopil s prvima šapama na klop, pomahljal s košatim repom in motril gospodarja, kakor bi čakal, kaj mu ukaže. »Priden, Volkun!