Volkun je privihral v ovčjak in odpodil prestradance v skok nazaj na dvor, obletal nekajkrat ves trop, oblajal koštrune in pokazal zobe mrkaču, ki se mu ni dovolj hitro pokoril. je zamahoval z robevnico, brlizgal na prste in na kljuko in vmes z glasnimi no, no, no krotil od mračne svetlobe v ovčjaku na sončni luči napol oslepelo drobnico. Vse kakor ga je učil oča.