Mračilo se je. Utihnili so možnarji, obmolknili zvonovi. Otroci so že davno pojedli strdenje, ki so jim ga prinesli z, dekleta in žene so se že nagledale rut, ki so jim jih za semenj kupili fantje in možje, in Podlipnikova je tudi že spravila v skrinjo prečudno lepo veliko srce iz malega kruhka, katerega ji je dal za spomin.