Nad Pokljuko je zahajalo sonce in rdelo oblake, ki so viseli nad bohinjskimi gorami. se je dolgo trudil, da bi razločil oblake od gora, pa se mu ni posrečilo: »Objela sta se in skala kakor ženin in nevesta.« Zarenčal je Volkun, zašumelo je listje, zahrstela je in iz goščave sta planila marogasti mrkaček in židano ovčica.