V listju pod grmi so brskali kosi in pošumevali, ki niso nič več kakor pomladi povpraševali: »Si ti kaj mooja!« in odgovarjali: »Sem, sem.«
Vse živo je bilo po polju ptičev, ki so prileteli že z gora in nekateri odhajali še dalje; pa so samo počivkavali, nobeden se ni oglasil s pesmijo. Po Pečeh so se spenjale koze.