Majerice so spletale vence kravam za okrog rogov. Bajtnikova ni bila dobre volje, kakor nikoli ne, kadar so básali z višave niže, z Zelenice na Jezerca ali pa z Jezerc domov. Jezno je odtrgala nit prediva, s katero je privijala vejice in rože na motvoz, vrgla dopleteni venec v travo in udarila s klobčičem po mizi: »Pred nekaj tedni smo od samega cvetja bolehali, sedaj ni več poštene rože, da bi jo človek zataknil najboljši mlekarici za roge.«