Kakor sta bili dekleti trudni, tisto noč ni zatisnila očesa; Rozalki se je pa šele proti jutru za nekaj minut zadremalo. je takrat počival pri križu na vrhu krniške poti. Še vedno je imel v nosu plesnivo pust vonj, katerega se je nabral čez noč v zapuščeni lastni hiši: »Ni prav, da smo tako zapustili svoj dom.