Kakor mati otroku je kompostelski romar izpral obolelemu tovarišu vnete rane, nalil nanje arnike, raztrgal ponošeno, oprano srajco in mu jih obvezal. Več dni ni mogel s tropom na pašo. Poležaval je v koči, posedal pred njo in žalosten strmel v, katerih se je tisti večer, preden je bil na rovtih, z vrha Šije tako razveselil.