Požvižgal je Volkunu, se opravičil, da ima še daleč, voščil lahko noč in naglo, četudi so ga noge silno skelele, odšel navzdol. se je zavedela, da bi bila morala za prelepo očnico poljubiti, pa se mu še zahvalila ni: »Če bi ga poklicala in stopila za njim, češ da imam zanj moko ali sol? Ne.