pa dolgo od nikoder ni bilo in, ki bi bila čimprej rada v druščini pri ognju, saj so jo že klicali, je postala nepotrpežljiva: »Le kje se obira.« Tudi Rozalki se je čudno zdelo, kako da je Volkun pritekel toliko pred bratom. Ko je pa v svitu ognja opazila, kako se počasi in varno prestopa, ga je šepetaje vprašala, ali je truden tako hudo ali ga noge.