Hitro se je povzpenjal navzgor, obšel Veliki plaz, stopil na Čelu na rob in se oglasil Joku: »Da ne bo v skrbeh.« Nad je krožilo in krakalo par krokarjev in se je spomnil, kako malo je manjkalo, da ne obletavajo krokarji in kavke sedaj njega, kakor so obletavali, mačevskega ovčarja. In bi za pogrebom še jokati ne smela, da bi se ji ljudje ne posmehovali.