Pod njim in nad njim so cvetele očnice, kakor da je nebo nasulo zvezdic po skalah. Počasi in varno se je prestopal, se oziral naokrog, odtrgal nekaj res lepih cvetov, a očnice, ki bi bila izredno velika in lepo in pravilno razcvetela, z dvojno krono listov, ni nikjer izsledil. Marsikatera roža se mu je zdela od daleč prav posebno lepa, ko pa je prišel do nje, je niti odtrgal ni.