Prav tisto uro so privezali v boju ujetega španskega kraljeviča na rep razdivjanemu konju, katerega so zapodili po okrvavljenem bojišču. Pastir pa in njegova majerica sta se vzela, nista vse življenje nič imela, pa sta kljub temu vse otroke lepo preskrbela; dvanajsti je postal celo škof.« Povest je vse tako prevzela, da so, ko je nehal pripovedovati, še naprej molčali.