»Kožam se nič ne mudi, pa tudi toliko ne oteže, da bi jih ne mogel sam vzeti s sabo.« Zadovoljen s kupčijami v svetu, vesel živine v planini in ponosen na svoje ljudi je stopil skozi tesen na vrhu krniške poti in zagledal pod sabo gorenjski kot, domačo vas in domače polje. Vselej, kadar se je vračal z dolgih voženj, je čutil, da tako lepega sveta zlepa nikjer ni.