Poslal je z vozmi še po že kupljeno žito v in mu ukazal, da se mora do svete vrniti, sam pa je obesil nabito polno torbo prek ramena, ogrnil ohlapen vozarski burnus in hitel z lahko nogo po stezi čez Zelenico, da čimprej vidi in obdari ženo in, in še Ceneka, bodočega gospodarja. Ko je odzdravil pastirjem in majericam, je mrko pogledal: »Kakšno crko pa prevlačuješ okrog koč?« je zameril obsojajoči pogled in mu ni hotel pojasniti jutranjega nemira pri kočah na Jezercih.