Jok je obrazložil, kako misli; pravzaprav je ukazoval: »Otroka,, bosta pustila pri meni in pri v planini; bi ji utegnil strah vse življenje ostati v udih. Rozalka, ti pojdeš še za dne domov, da te bodo v vasi videli, in zvečer dolgo ne ugasi luči. Bogu se priporoči in angelu varuhu, pa te še strah nič ne bo.«