Zato jo je imel, ker ga je opomnila, da zaenkrat tudi zanj na Zavrhu v vsakem grmu raste in - da poroka ni vse in - da je vredno čakati trikrat »eno leto, dve al′ tri«. Samega sebe ga je bilo sram. Spomnil se je, da je pravzaprav v mislih že prelomil svojo obljubo glede lastnega parizarja in konj, s katerimi se je zarekel, da bo pri peljal pred poroko od morja na.