Frčejevo Rezko, katero je skušal imeti rad, je imel sedaj res rad, samo drugače, kakor jo je skušal imeti. Zato jo je imel, ker ga je opomnila, da zaenkrat tudi zanj na Zavrhu v vsakem grmu raste in - da poroka ni vse in - da je vredno čakati trikrat »eno leto, dve al′ tri«. Samega sebe ga je bilo sram.