Kakor bi gledal skozi najlepše brušeno steklo, ko še vsak kamen vidiš kakor razcvetelo rožo, tako je videl pod sabo Rožico. Med legijoni cvetja je stalo jagnje, sámo, čisto zase, kakor bi ne spadalo k nobenemu tropu ali pa k vsem, in belo, da ne more biti noben sneg bolj in bleščalo je okrog njegove volne, kakor bi upiralo najvišje sonce vse svoje žarke samo v to jagnje. »Le čigavo je jagnje?