Na kranjski strani in na koroški, kakor daleč je seglo oko, povsod so bili sami jarci. Namesto Ljubljane in Celovca sta se gnetla v daljavi dva srborita tropa, v katerih se je živad nemirno, togotno in zavistno zaletavala druga v drugo: »Za ves svet bi ne obstal pri njih za pastirja.«
Tedaj je šele opazil, da je v vseh tropih za čudo veliko jagnet; skoro samo jagnje.