Gospodarji in gospodje so jo hoteli imeti med sabo v dolini, v Žabnicah, pa jim je uhajala nazaj med jarce in ovčarje. Goreča rdeča sveča je spomnila teh čudovitih dogodkov in z jasno mislijo je zaprosil in pomolil: »O, z višave, priprošnjica samotarskih ovčarjev, stoj na moji strani ob tej zadnji uri.« Rozalka, ki je videla, da premika ustnice, se je sklonila k njemu: »Oča, kaj bi radi?«