Pastirji so zjutraj naglo odganjali trope na pašo, se porazgubljali vsak v svojo stran, pod noč pa so počasi prizvonkljali z živino nazaj h kočam. Majerice pa so imele največjo zadrego zjutraj in pod noč; čez dan so posnemale, sirile in medle, hodile druga k drugi v vas in se največkrat sešle pri izkušeni. Brkovčeva je stopila v rodinsko kočo: »Zadnje dni sem nečesa pogrešala v planini, pa se nisem mogla spomniti, česa manjka. Sedaj vem.