sama sebi ni mogla verjeti, kako da se je tako raznežila, in je z otroško široko odprtimi očmi stala zraven nje, pa je obmolknila in Rezi je bilo silno nerodno; ni vedela, kaj bi, in je hotela oditi: »Treba bo prijeti za žehtar; tretjinek že žene molzne krave h kočam.« »Nikamor se ti ne mudi. Nisem še vsega povedala.«