Ko bi se bil spomnil, kako je tudi njegov trop nekaj let, ko je še njegova rajnica živela, neurejeno in zmedeno hodil čez Vrh, bi se bil za bolj bal kakor za Rozalko in. Pa on, starec, niti slutil ni, da, mladec, kaj malo misli na jarce in da je fant tako žalosten zaradi Podlipnikovega dekliča, tako žalosten, da se jezi na, ker mu ni voščila srečne planine. Res! na Podlipnikovo.