Govorili sta samo najpotrebnejše, obračali se pa tako urno, da je bilo kljub jutranjemu hladu do takrat, ko je prignal svoj trop na Reber, že obema vroče. Rozalka se je spomnila skrbi polnega popoldneva na cvetno nedeljo in se je razveselila: * leha, ogon »!« je globoko sklonjena hitela pobirati kamenje in je skušala prikriti Rozalki obraz. »!