Do sem je kolovoz, ki se sam nasiplje s prstenim gramozom. Od naprej pa se včasih razširi kakor cesta, in je tako zbrušena, da blesti v jasnem popoldanskem soncu na Kranjsko polje; v vas pod sabo in v Blejski kot pa kar bode v oči. Od križa na Vrhu, s katerega pogleduje bogec z enim očesom na tiste, ki prihajajo po poti prek, z drugim, bolj zaskrbljenim, pa na tiste, ki odhajajo na Zavrh, se vidita, kadar ni megleno, Ljubljana in Krim.