Stara, že vsa oguljena in črna čebela je s strupenim glasom zacvilila: Mladi rod, ki smo ga odgojile po potopu, naj se izseli! Oglasila se je lepo zrasla čebela, ki se je izlegla že med potopom: Samih nikar ne pustimo. Naj nas gre nekaj starih z njimi, da jim bomo pot kazale.