Zmuznila se je k čebelnjaku, sedla za brinov grmiček, da bi je čebele ne napodile, prisluševala brenčanju in ogledovala, kako so izletavale in kako težke padale na brade, kadar so se vračale s paše. Tako se je zaverovala vanje, da nič ni čutila, kdaj je prišel k čebelnjaku, majhen, postaren možiček, ki je kajžo že davno sinu oddal, sam pa si je izgovoril čebele, da je modrijanil pri njih, največ sam sebi, pa tudi drugim, če so prisedli. »!