Prepiral sem se tudi s svojo deklico, dajal ji čudna imena in vse ženske grehe očital.
Med mojo boleznijo je bila ona od kraja enkrat prišla vprašat, kako mi je, in me je hotela videti, pa moj oče je ni blizu pustil, z osorno besedo jo je odgnal in tako ni prišla več blizu.
Ko sem zopet na lastnih nogah stal, mislil sem, da bode vse dobro; za trdno sem bil namenjen, da vse pustim, da se ne zmenim več zanjo, in svojemu očetovskemu reditelju sem pa moško obljubil, da ne pojdem nikdar več k sosedu.