Sedela sva tisto noč precej dolgo vkup in pila domače vino. Bil je zgovoren kakor malokdaj in, česar mi ni pred nikdar naravnost z besedo povedal, povedal je tačas, namreč da ima mene tako rad, kakor marsikateri oče nima svojega lastnega sina tako rad.
»In zato, ker te imam rad,« dejal je in v kupico gledal, »želim ti, da bi se ne zavrgel in ne zašel.