»Še kos kruha bom dal povrhu, mož, snejte tisto,« reče Pumpreht, kateremu je, kakor se je videlo, beračeva zadrega veliko veselje delala.
Po kratkem premisleku se starec usede nama nasproti in jezno začne česen lupiti in gristi. Menda ga je jako v jezik peklo, kajti kislo se je držal, solze so mu večkrat v oči stopile in zdaj pa zdaj je zamižal in stresnil se, tako da se mi je revež res smilil.