A videl jo je pozneje še mnogokrat tu, vselej enako. ‒ ‒ ‒ In ko sem majhen dečak bil, poznal sem to gospo z. Kadar smo otroci iz blata hlebce pekli, v zemljo hišice delali in, božjega volka, zvali »sejat proso« pod veliko češnjo, korakala je proti večeru mimo nas tiho kakor senca z rdečim dežnikom pod pazduho in velikimi brojanicami za pasom.