»Od truda in dolge hoje je bolna in nekako čudna,,« s temi besedami ga stara tašča na pragu sprejme. A on je imel le eno vprašanje: »Kje je?«
In ko jo je ugledal, bledo, upalo, a svojo poročeno si ženo, lepo še zmerom, kako je ob postelji stala, z eno roko se zglavja držala in velike oči vanj upirala, kakor bi ji bil on iznenadna prikazen, priskoči s preglasnim vzklikom njenega imena k njej in, objemši jo, zjoka se dolgi, trdni mož, kakor bi se bil dečak njegov.