ŠTIRINAJSTO POGLAVJE V majhni izbici, kateri so bila okenca skrbno zagrnjena, slonela je v postelji mlada žena, poleg nje je sedela stara mati in solze veselja so se ji iskrile v očesu, ko je videla, da izgubljena, najdena, na smrt bolna hči zopet ozdravlja. »Kako sem prišla sem, mati?« vpraša z bojazljivim glasom bolnica. »Tiho, tiho bodi, ne govori!« reče stara.