O!« In solze ji udero po gladkem, malo zarjavelem, a krasnem licu. On ji odteza roko od plakajočih oči ter govori hladno tolažilno: »Bodi mirna, draga moja, in premisli, da podnevi moram jaz biti pri delu; moj oče me ne pušča, da bi posel zanemarjal, in glej, ali nisem zdaj pri tebi?«