»Kaj te briga!« odgovori mu dekle, podpre glavico z eno roko in spodnjo ustnico malo naprej pomoli, kar ji je pa kaj lepo pristalo. »No, meni, staremu svojemu prijatelju, bi pa vendar smela tožiti, kaj ti je,« reče on nič užaljen, nategne svoj vedno resni obraz na lahek smeh in brez okolišev prisede k nji na klado. »Pusti me in pojdi, kamor si mislil,« reče ona vedno bolj jezna, kar pa je vedno bolj veselilo.