»Bog mi pomagaj!« zaječi ona, tipajoč po steni za ključem in ne misleč, zakaj potrebuje, in kliče, ostrega in pravičnega. »Mama,« vpije dete in joka na vse pretege, kajti prepih hladne nočne sape vleče skozi odprto okno in skozi odprta puščena vrata in poleg nezdravega hlada prinaša v temno izbo tudi tuleče glasove lajajočih psov.
PETO POGLAVJE Sonce je ravno pogledovalo izza skalnatega hribovja in sijalo na dolgo kamnito klop pred veliko hišo očeta Basnigoja, katerega smo že v prvem poglavju omenjali.