Zdaj se Samorod obrne, postoji in vidi, da se pastir res ne gane z mesta. »Za, kam te spravlja tvoja nagla jeza!« toži duhovnik in hoče že tudi s konja splezati, da bi šel ubogi potepeni človeški podobi pomagat. »Ubil sem ga?« zagrohoče se, naglo stopi k ležečemu ter govori: »Pritajil se je, žaba, pritajil; stoj, da vidiš!«