Ko se vihar poleže, višji sodnik Zaropotaj pa usede, kar vstane sivobradi starešina Žužnjal in tako govori: »Ko sem še jaz v sami srajci in brez hlač okoli tekal, tačas je bilo drugače v gori. Kaj sem hotel reči? ‒ tačas še nismo imeli studenca z deskami kritega in sonce je bolj gorko sijalo ko zdaj. Tačas smo imeli bolj urne noge, boljše oči in vse živote boljše ko zdaj.